Padci so ena izmed resnejših težav tretjega življenjskega obdobja. Da gre za resen problem, kažejo tudi podatki, da približno 30 % starejših od 65 let, ki živijo v svojem običajnem, družinskem krogu, pade vsaj enkrat letno. Poškodbe, ki pri tem nastajajo, se uvrščajo na šesto mesto lestvice vzrokov smrti v populaciji starejših. Kadar poškodbe ne vodijo v smrt, gre pogosto za težke telesne poškodbe, ki povzročajo nepokretnost, pojav strahu pred gibanjem, pogosto pa so tudi neposreden razlog za namestitev starejše osebe v institucijo (domovi za starejše). Vsaj do 75. leta starosti ženske padajo pogosteje kot moški, po tej starosti pa se pogostost padcev med spoloma izenači. Največji delež smrti zaradi padcev pa pripada starejšim od 65 let.
Vzrokov za padce je veliko in se medsebojno prepletajo. Večina jih je spremljevalcev starosti, kot so telesne spremembe zaradi staranja, kroničnih bolezni, jemanja zdravil ali razmer v življenjskem okolju, kjer starostnik živi.
Slika 1: Padci imajo zdravstvene, socialne in osebne posledice.
Med zdravstvenimi posledicami so najpogostejše poškodbe in zlomi, njihovi zapleti, operacije, izguba gibljivosti in mišičja ter bolečine. Socialne posledice padcev so zmanjšanje samostojnosti, zoženje življenjskega okolja, lahko celo socialna osamitev, odvisnost od nege ali odhod v negovalno ustanovo. Osebne posledice so strah pred ponovnim padcem in z njim povezane duševne obremenitve, zmanjšana samozavest, depresija in z njo povezana osamitev. V zdravstvu obravnavajo pri poškodovancu po padcu predvsem poškodbo, zanemarjajo pa njegovo duševno stanje, ki kljub uspešnemu zdravljenju telesne poškodbe lahko odpira pot v pogubni krog izgube samozaupanja, odvisnosti in negibnosti.
