Staranje prebivalstva v zadnjih desetletjih prispeva k naraščanju pomembnosti problema poškodb pri starejših. Dejavniki tveganja za poškodbe, ki se pojavljajo domačem okolju, so: starost, pomanjkanje vitamina D, onemoglost, strah pred padci, majhna telesna teža, predhodni zlomi, stanje po možganski kapi, jemanje antiepileptikov.
Nekatere poškodbe se lahko končajo tudi s smrtnim izidom, zato je nujno potrebno poznavanje smernic prve pomoči. Prva pomoč obsega prve, začasne, hitre in pravilna ukrepe, ki jih izvajamo pri poškodovanem ali nenadno obolelem človeku na kraju nezgode ali v njeni neposredni bližini. Opravimo jo s preprostimi pripomočki. S tem rešujemo ogroženo življenje in preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja, dokler ne pride zdravnik. Namen nudenja prve pomoči je, da poškodovanec ali bolnik lahko čim prej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oziroma zdravljenja. Velikokrat samo hitro in pravilno nudena prva pomoč reši življenje poškodovanemu ali nenadno obolelemu, posebno pri poškodbah z električnim tokom, zadušitvah, utopitvah, zastrupitvah, večjih ran s hudimi krvavitvami, hudih opeklin in podobno. Pri poškodbah, ki same po sebi sicer ne ogrožajo življenja, pravilna prva pomoč preprečuje mnoge posledice, zmanjšuje morebitno invalidnost in skrajšuje čas zdravljenja.
Slika 1: Kar 56% primerov nezgodne smrti bi lahko preprečili, če bi pravočasno nudili prvo pomoč.
Marsikdaj se zgodi, da starejši ljudje v primeru nezgode ne uspejo oziroma ne znajo pravočasno poklicati nujne medicinske pomoči (NMP). V tem primeru je bližina svojcev ključnega pomena, saj lahko le-ti hitreje ukrepajo in poškodovancu nudijo prvo pomoč še pred prihodom NMP.
V kolikor bi se želeli naučiti smernic in pravilne izvedbe prve pomoči, nam pišite na [email protected]
