Author: jana.skusek23

Ob sprejemu na nujno sem najprej poslušala da nisem pacientka za nujno. Kot da je to moja odločitev. Potem sem bila zaslišana zakaj sem šla na CT v državnem sistemu in ne privat (svoj prvi pregled, tri tedne nazaj sem opravila privat, še preden sem zbolela) Naslednje vprašanje je bilo zakaj sem šla k svoji zdravnici v ponedeljek, čeprav sem zbolela v četrtek zvečer. Moj občutek je bil, da nisem prišla k zdravniku, ampak na sodišče. Po dveh neprespanih nočeh s temperaturo med 38 in 39 sem pričakovala vprašanja o zdravju... Po zaslišanju se je odnos malo popravil in je šlo nekako kot bi moralo. Imam Crohna, 65 let in nekaj izkušenj z zdravniki. Ko sem prvič doživela občutek da sem za vse kriva sama in da sem itak vse naredila narobe, se spominjam, da sem jokala. Želim, da to mnenje pripomore k boljšim odnosom do pacientov. Bolni pacienti smo verjetno preobčutljivi, kljub temu pa je treba odnos popraviti.