Author: Anonimna

Pred nekaj leti sem po dopolnitvi 18 let, ko obravnave pri pediatru niso več možne, iskala novo osebno zdravnico. Naletela sem na dr. Zadravec Radi, ki je takrat sprejemala nove paiente. Tudi takratna pediatrinja mi je svetovala mlado zdravnico, saj “jo bom imela dolgo, kar je dobro.” Imela sem dolgoletne kožne težave, že od 2.leta starosti,kar je bilo krivo tudi za hospitalizacijo v UKC ne dolgo pred prvim obiskom pri zdravnici. Ko sem prišla na prvi pregled, je najprej iz kartona pometala ven stare izvide, rekoč, da jih ne rabi. Nekoliko čudno za zdravnico, ki te prvič vidi in ne ve nič o tvoji zgodovini zdravljenja. Nato sem izpostavila problem aktivnega zagona bolezni, ki je bil tedaj izražen z izrazitimi znaki (generalizirano suha koža, rane na dlaneh, suha, razdražena in razpokana koža, ponekod tudi do krvi). Pozvala sem jo, če me lahko napoti do dermatologa. Njen odgovor je bil: “Ah, veš vsi imamo nekaj takega v življenju, ti *moja bolezen*, jaz pa mozolje pri tridesetih.” Vseeno sem vztrajala pri napotnici za dermatologa, bila je popolnoma upravičena, saj je bilo predlagano med hospitalizacijo tudi sistemsko zdravljenje. Čeprav cenim sproščenost, kronično obolenje ni primerno primerjati s svojimi težavami, sploh v razmerju zdravnik-pacient. Še posebej v ambulanti, na pregledu za katerega pacienti čakajo in si vzamejo tudi prost delovni dan. Drug obisk je bil na račun bolečin v vratu in lopaticah, zaradi dolgotrajnega sedenja, ki se je zajedal v vsakdan in v nekvaliteten spanec vsaj nekaj let pred tem. Priznam, moja krivda, da nisem poiskala pomoči prej. Vrjamem, da je še mnogo takih. Ob obisku pokažem kje se nahaja bolečina in “škrtanje” v lopaticah - fizioterapevtka in fiziatrinja sta kasneje dejali, da naj bi bila poškodba mehkih tkiv, stvar rešljiva z manualno terapijo in vajami za izboljšanje drže. Skratka, v tistem trenutku, ko pokažem pokanje v lopaticah, vzhičeno odvrne “Nehaj to delat!” in “Ojoj!” - “Lahko vam predpišem analgetike, ampak tukaj jaz res ne vem, kaj bi lahko naredila,” pove in mi nato da v roke letake z navodili za zdravo življenje, ki opisujejo zdravo prehrano, gibanje, izogib alkoholu ipd. Zopet vztrajam pri napotnici za fizioterapevta, ker mi jo drugače sama od sebe ne bi napisala. Morda sem osamljen primer, ampak dvakratna tako izjemno nestrokovna obravnava je neprimerna in potrebna naglasitve, da se obrnete h komu drugemu na pomoč. V roku nekaj mesecev sem takrat poiskala novo zdravnico, s katero imenitno sodelujeva in rešujeva težave, ko nastanejo in to zelo učinkovito. Zakaj sem oceno šele sedaj napisala? Ker mi je sedaj kristalno jasno, da obstajajo dobri in slabi zdravniki. Žal, tudi slab glas seže v 9. vas. In prav je tako. Enako kot vam ne ustreza vsak frizer, vam mogoče ne bo niti zdravnik - nikogar ne smemo poveličevati zaradi izobrazbe (“Saj oni bolje vedo kot jaz.”) - tudi sami znate sebe dobro poslušati, kar veliko šteje. Izberite sebi primernega zdravnika. Predlagam takega, z izobrazbo pridobljeno na eni izmed priznanih slovenskih fakultet in ne privatno, plačljivo kje drugje. Srečno v iskanju osebnega zdravnika. :)

Vedno pripravljena poslušati, zelo strokovna in če ne ve odgovora - razišče ali napoti k specialistu. Zelo izkušena in zato tudi polno zasedena že leta. Tudi študentje na praksi in specializaciji pri njej, jo zelo pohvalijo kot dobro mentorico. Absolutno brez pripomb, razen čakanja v čakalnici. Vsi bi si želeli take zdravnice. :) Veliko pohval slišanih tudi od prijateljev in znancev, ki jih lahko potrdim. Sestre v ambulanti prav tako ažurne in z jasnimi navodili. Le tako naprej :)